EKO ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA IN SISTEM RAVNANJA Z OKOLJEM
Eko šola kot način življenja načrtno in celostno uvaja okoljsko vzgojo v osnovne in srednje šole. Sodelujejo učenci, učitelji, vodstvo šole, svet šole, svet staršev skupaj s predstavniki lokalne oblasti.
Idejo za projekt je zasnoval danski minister za okolje Ole Loving Simonsen, poznejši predsednik Foundation for Enviromental Education in Europe-FEEE. To je nevladna organizacija, ki združuje prizadevanja za okoljevarstveno izobraževanje v okviru Evropske unije. Za Slovenijo je pripravila in uskladila projekt z vzgojno-izobraževalnim programom za okoljsko vzgojo, nacionalna koordinatorka prof. Nada Pavšer.
Projekt Eko šola kot način življenja se izvaja preko Zveze slovenskih ekološki gibanj ZEG. Podpirajo ga: Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za šolstvo, Center Evropa in druge strokovne in nevladne institucije.
Osnovni namen projekta Eko šola kot način življenja ni le osveščanje mladih, ampak prinaša v vsako šolo sveženj novih zamisli in pobud, kako še bolj obogatiti pouk in obšolske dejavnosti.
Za delovanje Eko šole kot načina življenja v slovenskih šolah je potrebno uresničevati temeljna načela eko šole:
– interdisciplinarnost-povezovanje naravoslovnih in družbenih predmetov ob posamezni temi in predmetu.
– celosten in sistematičen pristop
– dejavnosti, usmerjene v prihodnost, iskanje in utemeljevanje različnih zamisli ob upoštevanju potreb prihodnjih generacij
– izhajanje iz resničnih okoljsko pomembnih problemov v lastnem okolju s povezovanjem s problemi širšega okolja
7 KORAKOV EKO ŠOLE
1. korak — ustanovite eko programskega sveta šole
2. korak — pregled okolja in proučevanje vplivov šolskega okolja na delovanje kraja, kjer šola deluje
3. korak — načrtovanje kratkoročnih in dolgoročnih ciljev ter spremljanje le-teh
4. korak — ovrednotenje oz. evalvacija predvsem kratkoročnih ciljev oz. ob koncu šolskega leta in stalno spremljanje dolgoročnih ciljev
5. korak — priprava izvedbe tematskih sklopov za delo v šoli in izven nje
6. korak — informiranje in ozaveščanje
7. korak — podpis eko listine in pridobitev eko zastave
MI SMO OSVOJILI VSEH SEDEM KORAKOV IN POSTALI EKO ŠOLA.
V šolskem letu 2002/03 smo se odločili, da se pridružimo mreži Eko šol v Sloveniji.
V vseh treh triadah smo naredili podroben načrt, kako se bomo lotili problemov, ki nas tarejo.
Naša prva akcija je bil boj proti plastičnim vrečkam, naslednji korak pa je bilo ločevanje odpadkov. V šol. letih 2003/04 in 2004/05 smo organizirali gospodinjska dneva, ki sta se odvijala neposredno na deponiji odpadkov. Učenci so si pod strokovnim vodstvom ogledali deponijo, vrste in način ločevanja odpadkov, sledilo pa je predavanje o pomenu ločevanja odpadkov. Delo tega dne so učenci nadgrajevali tudi pri predmetu državljanska vzgoja in etika in nastali sta dve zanimivi razstavi ob dnevu šole.
Posebno pozornost smo namenili sajenju, presajanju in razmnoževanju rastlin. Usmerjali smo jih k skrbi za čistočo in urejenost učilnic, hodnikov in drugih prostorov. Stekla je organizacija čistilnih akcij šolske okolice, zbiranja starega papirja. Dobrohotna opozorila so nas povsod spominjala na varčevanje z vodo, s papirnatimi brisačami, z elektriko…
Spomnili smo se tudi na ekološko bralno značko ter organizirali okrogle mize o vprašanjih ekologije. V svojem prostem času opozarjamo na varčevanje vode, elektrike ter papirja, ločevanje odpadkov….
Odpadno embalažo zbiramo za likovno ustvarjanje. Učenci druge in tretje triade pri pouku naravoslovja in tehnike spoznavajo ekološke vsebine in jih do konca šolanja v našem zavodu še nadgrajujejo. Utemeljujemo pomen embalaže za shranjevanje predmetov in snovi ter to ovrednotimo z ekološkega stališča. Ugotavljamo, da varčno ravnanje z embalažo zmanjša količino odpadkov v gospodinjstvu. Učenci v družinah ločujejo odpadke, s čimer se neposredno vključujejo v varovanje okolja in narave. Ekološko osveščeni učenci in člani njihovih družin ločene odpadke odlagajo v zabojnike na posebnih zbirnih mestih – ekoloških otokih, ki jih je v naselju zelo veliko.
Spoznavamo pomen varovanja voda, omejenost vodnih zalog in nevarnost pitja onesnažene vode. Ob poskusih se prepričamo, da je tudi navidezno čista voda lahko umazana. Oblikujemo predloge, kako doma zmanjšati porabo vode pri umivanju, pranju perila in posode. Razmišljamo o posledicah onesnažene podtalnice in o potrebi dobre čistilne naprave za vodo v Ljubljani.
Ob svetovnem dnevu voda obiščemo center za distribucijo vode v Ljubljani.
S pomočjo slikovnega gradiva in preprostih poskusov ugotavljamo glavne vire onesnaževanja zraka. S tem utemeljujemo pomen čiščenja zraka in zračnih filtrov. Učence seznanjamo z nevarnimi pojavi moderne dobe, ki nastajajo zaradi onesnaževanja okolja, kot so: kisli dež, ozonska luknja in učinki tople grede.
Ob piramidi živil, sestavljanju jedilnikov in ogledu filmov o zdravi prehrani skušamo razumeti pomen pestre in uravnovešene prehrane za zdravje in rast. S pomočjo prehranjevalnih navad si razlagamo delovanje celotnega ekosistema na Zemlji zato toliko bolj kritično presojamo vsak nedovoljen poseg v naravo.
Ob branju knjižice Zgodba s srečnim koncem…, ki jo je izdala Mestna občina Ljubljana, na zanimiv način spoznavamo, kaj lahko naredimo z embalažo, ki ostane, ko nakupljeno odvijemo, in kako lahko vsi z ločevanjem odpadkov vplivamo na boljše življenje sedaj in v prihodnosti.
Zavedamo se, da lahko vsi postanemo ekofrajerji, samo če to res želimo in če vemo, da bo to bistveno izboljšalo naše življenje. Ekološke vsebine vnašamo tudi v druge učne predmete ter tako še bolj poudarjamo pomen ekološke osveščenosti na vseh področjih.
Starejši učenci veliko časa namenjajo ekološkemu programu, zlasti vsebinam, ki so najbolj aktualne za njih. Največkrat o teh vsebinah razpravljajo med razrednimi urami, ob priložnostih pa tudi med poukom. Ugotavljajo, da veliko znajo in zmorejo, a premalo ta spoznanja uporabljajo v praksi, zato poskušajo še več pozornosti in truda nameniti doseganju njihovega cilja, ki je: zdravo življenje naj nam postane navada in ne prisila.
V preteklih letih smo poleg teh dejavnostih na naši šoli organizirali tudi nekatere druge, povezane z ekološkim programom celotne Slovenije.
Aktivni smo:
- pri ekološkem kvizu Raziskovanje okolja Evrope za osnovne šole,
- v projektu Vsak dan je dan Zemlje v sodelovanju z Istra Benzom,
- v tematskem sklopu Promet in okolje,
- v tematskem sklopu Voda s poudarkom na varčevanju ter odkrivanju onesnaževanja in preprečevanje onesnaževanja,
- pri energiji – viri energije in uporaba,
- pri ravnanju z odpadki, reciklaža odpadkov,
- pri sodelovanju s podjetjem SLOPAK,
- pri sodelovanju v projektu Zojini zeleni zemljevidi,
- pri projektu 80 posajenih dreves,
- pri projektu dramatizacije ekološke teme ZMAJČEK POMETAJČEK,
- v šol. letu 2004/05 so učenci 8. r. sodelovali na vseslovenskem literarnem natečaju in izdali mladinsko detektivko z ekološko vsebino,
- projekt slovenski ljudski plesi in običaji.
PROMET, VARNOST, KOLESARJENJE
Ekologija v prometu za šolarje in naše mentorje ne pomeni le spoznavanje in upoštevanje cestnoprometnih predpisov na poti v šolo in domov, to je predvsem ekologija srca. Ko so učenci aktivni udeleženci v prometu, upoštevajo pravila prometne varnosti in skrbijo za svojo varnost in varnost drugih, kot npr. vožnja v pravilni smeri po kolesarski stezi ali hoja čez prehod za pešce.
Temu znanju namenjamo v šoli precej dejavnosti. Prva je zagotovo prometni krožek, kjer je stalna naloga – že v času šolskih počitnic – načrt varnejših poti. Pregledamo, popravimo in pravočasno razdelimo plakate, kresničke, rutice in priročnike. Na servis odpeljemo tudi šolska kolesa. Učenci se že prvi šolski dan seznanijo z varnejšo potjo v šolo in domov s pomočjo načrta varnejših poti in policista.
Med šolskim letom razdeljujemo letake in posredujemo aktualno literaturo ter se udeležujemo akcij različnih organizacij, ki skrbijo za prometno varno ravnanje otrok v prometu. Vsako šolsko leto se trudimo izpeljati naravoslovni dan – Varna pot v šolo.
Organiziramo šolska tekmovanja »Kaj veš o prometu?« in se udeležujemo občinskih. Naš cilj je čim večja aktivnost, zato so uspehi vedno pogostejši, ravno tako sodelovanje na državnem tekmovanju.
Nekatere posebno uspešne „prometne” dejavnosti v okviru pouka:
Kako pomembna je spretna in varna vožnja s kolesom, ko nismo na cesti, smo nekajkrat preizkusili na šolskem kolesarskem poligonu.
Prometni dan je lahko tudi druženje s sosednjo šolo.
Na temo varnosti povsod v življenju smo pripravili razstavo ter organizirali Prometno popoldne v podaljšanem bivanju.
Vsakoletna akcija: Stopi iz teme, bodi viden.
Mednarodni evropski projekt »varnost za vse« – otroci na cesti, kjer se učimo varnega vedenja v prometu kot pešci, sopotniki in kolesarji.
Izven pouka organiziramo in izvajamo kolesarske izpite. Učenci spoznavajo teorijo prometnih pravil s pomočjo računalniškega programa, sledi praktična vožnja na kolesarskem poligonu in igrišču, nato pa v prometu po naselju. Trud je poplačan s kolesarsko izkaznico.
